NENASILNA IN EMPATIČNA KOMUNIKACIJA KORAKI K POVEZOVANJU

Dobrodošli na vašem usposabljanju o nenasilni in empatični komunikaciji. Zelo smo veseli, da ste tukaj. Ta pristop je bil razvit iz potrebe po iskreni povezanosti in iskanju zmagovalne kombinacije v primeru konflikta. Pravzaprav obsega učenje novega jezika z besediščem, ki poimenuje občutke in potrebe, uporablja dejstva in opazovanje za opis določene situacije ter obsega stavke, ki se začnejo z »jaz«. Tovrsten jezik ima posebno značilnost, saj je komunikacija sredstvo za izgradnjo odnosov in za iskanje rešitev, ki vsem vpletenim stranem pomagajo, da se počutijo varne, opažene z vidika svojih potrebam in enakovredno pomembne za premik iz situacije, v kateri bi se počutili zataknjene ali napadene.

Ta tečaj je zasnovan tako, da lahko v 2 urah pregledate vse materiale in ga dokončate, ali pa to storite v svojem tempu tako, da se lotite delov tečaja in si med njimi vzamete premore.

Naš namen je, da vas gradivo tečaja navdihne na način, da na svoje življenjsko-delovne situacije pogledate z nove perspektive. Upamo, da boste lahko del tečaja vključili v svoje delo, jih preizkusili, eksperimentirali z njimi ter preverili, kako vam ustrezajo in kako lahko dopolnijo druge metode in orodja, ki jih že uporabljate. S tega vidika vas vabimo, da si vzamete več kot 2 uri časa za tečaj, razmislite o vprašanjih, ki se vam porodijo, ter se k tečaju znova in znova vračate.

Kakor koli se boste odločili pristopiti k procesu, vam želimo plodno učno izkušnjo. Uživajte!

PREDAVATELJICA

Marta Skorczyńska, psihologinja, trenerka neformalnega izobraževanja in mladinska delavka. S treniranjem in mentoriranjem mladih se ukvarja od leta 2009. Trenutno sodeluje pri uličnem delu z mladimi v soseski Gdansk na Poljskem. Od leta 2017 vodi usposabljanja mladinskih delavcev, predavateljev in delavcev v skupnosti kot neodvisna mednarodna trenerka. Pri delu uporablja dramatizacijo, kinestetično učenje, igranje in učenje na podlagi iger. Leta 2017 je projektom, ki jih vodi društvo KOBIETY.LODZ.PL, dodala vidik nenasilne komunikacije (NVC), vključno s projekti prostovoljstva, mentorstva ter usposabljanja mladih in predavateljev. Nenehno razvija lastno prakso orodij, ki temeljijo na empatiji, in jo združuje s coachingom, mediacijo in praksami za samopovezovanje. Nenasilne komunikacije se je učila od trenerjev, kot so Kay Rung, Dominika Jasińska, Marta Kułaga in Pernille Plantener. Sodeluje tudi pri projektih Izobraževanja za mir, katerih cilj je razvoj inovativnih orodij (tečaji, izobraževalne igre) za spodbujanje empatičnosti do bolj miroljubnega sveta.

K modelu nenasilne komunikacije lahko pristopimo kot k učenju novega jezika. Uporablja se nekaj osnovnih poimenovanj in kategorij, ki jih za boljše razumevanje običajno primerjamo s strukturami, ki bi lahko prinesle zmedo v načinu, kako jih uporabljamo.

Sodelujte v kvizu samorazmisleka:

Ko pomislite na pogovore, ki jih imate z ljudmi, s katerimi delate, kako se počutite ob tem in kaj potrebujete? Vzemite si trenutek in zapišite svoj odgovor.

Za razmislek o razlikah si skupaj z drugimi udeleženci oglejte videoposnetek o besednjaku:

Po ogledu videoposnetka se vrnite k odgovoru, ki ste ga podali v kvizu samorefleksije.

Preverite, ali so napisani občutki ali misli povezani s situacijo?
Prepoznate potrebe ali celo strategije in načine, kako jih zadovoljiti?

Ti osnovni elementi so:

Dejstva – izjave o resničnosti, s katerimi se lahko strinjata obe strani. Lahko jih zamešamo z interpretacijami in mnenji.

Opazovanja – izjave o značilnostih osebe ali dejanja, ki se razlikujejo od interpretacije in vrednotenja, so neodvisne od občutkov in povezanosti z drugimi situacijami. Lahko bi jih zamešali s sodbami, ki že vsebujejo nekakšno oceno, na primer dobro/slabo.

Občutki – notranja stanja in občutki kot odziv na nekaj, kar se je zgodilo. Običajno jih zamenjujemo z mislimi, ki so že kognitivne ocene notranjih občutkov

Potrebe – abstraktne ali fizične stvari, ki so v tem trenutku potrebne, da se počutimo v ravnovesju. Niso enake kot strategije, potrebne za izpolnjevanje potreb.

Prošnje – poziv k določenemu ravnanju druge osebe ali sebe. Odprta je možnost tudi za odgovor »ne«.

Če ste izgubljeni, s pomočjo video posnetka še enkrat preverite, kakšne so razlike med občutki in mislimi ter med potrebami in strategijami v naši komunikaciji.

Sodelujte v kvizu samorazmisleka:

Katerim korakom v pogovoru običajno sledite, ko nekdo pride k vam po podporo? Zapišite jih:

1. ...
2. ...
3. ...

Ko razmišljamo o oblikovanju stavka z uporabo modela nenasilne in empatične komunikacije, si je treba zapomniti 5 korakov, ki si lahko sledijo tudi v drugačnem vrstnem redu. Za njihovo predstavitev lahko uporabimo naslednji vrstni red:

1. Priznanje, da ustvarjamo sodbe o situaciji in ljudeh, ki so v njej vpleteni. Ko vemo, da obstajajo (in jih poimenujemo), se lahko odločimo, da jih bomo izpustili in se prepustili svoji radovednosti opazovanja, kaj še lahko odkrijemo o tej situaciji in drugi osebi.
2. Prepoznavanje in, kadar to služi situaciji, tudi izkazovanje občutkov. To lahko obsega tudi empatično ugibanje in poimenovanje občutkov druge osebe.
3. Opisovanje, kaj se je dejansko zgodila, z uporabo jezika dejstev.
4. Poimenovanje ene ali več potreb, ki bi jih lahko nemudoma obravnavali za izboljšanje položaja. To lahko obsega empatično ugibanje in poimenovanje potreb druge osebe.
5. Oblikovanje prošnje za drugo osebo, da nam pomaga zadovoljiti naše potrebe, ali prošnje samemu sebi, da se zavežemo, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bom zadovoljili svoje potrebe.

V tem videu boste videli, kako lahko enake korake nenasilne komunikacije uporabimo za empatijo do sebe. Ozaveščanje svojih občutkov in potreb vam lahko prinese varnost, jasnost v situaciji in odpre prostor v vas za povezavo z drugo osebo.

To je prvi korak, ki ga lahko storite kot podporna oseba, kadar opazite utrujenost ali odpor pri sebi, da bi začeli ali nadaljevali s pogovorom.

Spoznali boste proces preučevanja lastnih občutkov in potreb, čemur sledi empatičen pregled občutkov in potreb druge osebe, ki v vas ustvarja odpor. Za to vajo se druga oseba imenuje »sovražnik«, in sicer zaradi ustvarjene razdalje in težav, da bi v danem trenutku videli drugo plat te osebe. To je proces preoblikovanja podobe sovražnika, ki temelji na obsojajočih mislih – v empatijo.

V tem dokument lahko preverite vse korake samoempatije in proces preoblikovanja slike o »sovražniku«.

Sodelujte v kvizu samorazmisleka:

Kako menite, da vam bo ta tečaj koristil?

Vprašanja za lasten razmislek (zapišite jih zase)

Kako se počutite glede pristopa nenasilne komunikacije in empatije?

Kakšne so misli za temi občutki?

Katere potrebe vam te misli in občutki izkazujejo? Kaj potrebujete za uporabo tega pristopa?

Kaj lahko v tem trenutku zahtevate od sebe? Kaj konkretno lahko storite, da bi zadovoljili svoje potrebe?

Ta razdelek je za potešitev vaše dodatne radovednosti, če bi radi izvedeli več o modelu nenasilne in empatične komunikacije ter si jo ogledali v različnih okoliščinah.

1. Več o nenasilni komunikaciji
   https://www.cnvc.org/
2. Nenasilna komunikacija v mediaciji
   https://www.friareliv.com/mediation-training-online
3. Nenasilna komunikacija pri coachingu
   https://www.cnvc.org/articals/nvc-conflict-coaching
4. Poiščite usposabljanje ali prakso nenasilne komunikacije v vaši bližini
   https://www.cnvc.org/connections